Na letošnje zimovanje smo se odpravili v Olimje v zavetje romarskega doma tamkajšnjega minoritskega samostana. V časih, ko se vsak vsebolj zapira vase, pa vendar tako zelo potrebujemo drug drugega smo sprejeli izziv, da skušamo pogledati drug drugega drugače, tudi s pomočjo misli našega blaženega škofa Slomška.
Med nami je bil tudi Iztok, ki je v preteklem letu na svoji koži spoznal, kaj pomeni čez noč postati nebogljen in odvisen od pomoči drugih, se odpovedati svojim načrtom in sprejeti in pogledati na svet z druge plati. Njegovo pričevanje nas je zelo obogatilo in usmerilo pogled v stvari, o katerih redko in neradi razmišljamo.
Sprehodili smo se čez Jelenov greben, mimo cerkvice sv. Andreja, igrišča za golf in domačije Amonovih do pivovvarne Haler, kjer smo seveda tudi poskusili njihovo pivo. Skupaj smo si pripravili kosilo, izmenjavali misli o tem, koliko je Slomšek aktualen za današnji čas, se povezali z Gospodom pri sveti daritvi, prepevali in si skušali biti blizu.
Po drugi strani pa smo v živo spoznavali tudi to, kako nas bremenijo razne zamere, ki zameglijo naš pogled, tako da nas božja beseda sicer nagovarja in spodbuja, tako težko pa jo je dejansko poosebiti in udejanjiti v svojem življenju. Kako nam manjka strpnosti, potrpljenja in medsebojnega sprejemanja z odpuščanjem. Pri tem je blaženi škof Slomšek, ki je v Olimju bral svojo novo mašo, tudi danes še kako aktualen in nam je lahko svetel zgled. Velja si vzeti k srcu njegove besede ko pravi:
Nezadovoljnost stori ljudi nesrečne, nezadovoljne pa jih dela nehvaležnost, ko se dobrot ne spominjajo, ampak le težave čutijo.
Žal naj ti bo le treh reči v tvojih preteklih dneh: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas.
Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. Če bomo revnejši v časnih dobrinah, bomo bogatejši v večnih.
Hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Mrtvo oglje se ne vžge.
Dveh reči ne odlašaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja.