Na tretjo nedeljo v mesecu januarju leta 2014 je imela naša bratovščina skavtski izlet v Krško. Obiskali smo kapucinski samostan v Krškem in trenutno njegovega edinega prebivalca br. Marka.
Ena za spomin
Kljub zelo deževnemu vremenu smo se odpravili v Krško. V Krškem smo doživeli prijetno presenečenje, saj nas je pozdravilo prijazno sonce. Enako tople dobrodošlice smo bili deležni tudi pri br. Marku. Najprej smo mu čestitali ob njegovem osebnem prazniku in kot stari skavtski prijatelji se hitro zapletli v pogovor ob čaju, kavici ali ob šilcu ta kratkega.
V kapucinski kapeli je br. Marko daroval skavtsko sv. mašo v spomin na pred kratkim pokojna starša naših dveh skavtov Majde in Tomija. V svoji pridigi se je tudi navezal na aktualni teden ekumenske osmine. Poudaril je, da moramo biti strpni in spoštljivi do pripadnikov ostalih krščanskih cerkva, saj so ta nastala iz različnih verskih gibanj v različnih zgodovinskih obdobjih, predvsem takrat, kadar je cerkev skrenila s svoje prvotne poslanske poti v oznanjanju veselega oznanila evangelija. Tako Evangeličane krasi poglobljeno osebno branje sv. pisma; protestantizem je Slovencem prinesel tudi prvi prevod sv. pisma v naš jezik in s tem prvo slovensko knjigo. Pravoslavje je poznano predvsem po prekrasnih liturgičnih obredih. Prav vsaka od teh krščanskih cerkva ima, kar človeka duhovno obogati. Kljub temu moramo biti katoličani veseli in ponosni, da smo katoličani. Br. Marko nas je tudi pozval k molitvi za edinost kristjanov. Odnos naj gradimo na tistem, kar nas združuje in ne na tistem, kar nas razlikuje. S tem bomo tudi krepili strpnost do različnosti.
Po maši smo si ogledali prekrasno cerkev Marije Brezmadežne in samostan. Še posebej nas je prevzela stara kapucinska knjižnica, kjer je dobro ohranjeno prvotno pohištvo. Knjižnica ima okoli 1.500 dragocenih več sto let starih knjig. Včasih jih je bilo celo okoli 5.000, vendar je okupator med drugo svetovno vojno knjige preprosto zmetal skozi okno, da jih zažge. Čez noč so jih okoliški prebivalci v samokolnicah zvozili stran in jih tako rešili pred zažigom. Po vojni je bilo vrnjenih samo 1500 knjig, za usodo ostalih 3500 pa se še danes ne ve.
Po kosilu smo šli tudi na krajši sprehod na Trško goro. Ko smo se začeli vzpenjati na njo smo kar kmalu naleteli na skoraj 400 let staro cerkev sv. Rozalije. Od tod smo nadaljevali pot do vrha, kjer kraljuje cerkev sv. Jožefa. Od tod je krasen razgled proti Leskovcu pri Krškem in na ravnico vse tja do Gorjancev. Naš sprehod smo zaključili v parku poleg samostana, v katerem se nahajajo doprsni kipi pomembnejših krajanov na področju botanike, književnosti in ostale umetnosti.
Ponovno smo se ogreli ob čaju, nato pa nas je že začel preganjati čas. Br. Marku smo se zahvalili za njegovo gostoljubje in se z željo, da se čim prej spet srečamo, tudi poslovili.