Res živim mir, ki sem ga prejel? Se potrudim, ga ljudje okoli mene lahko zaznajo skozi moja dejanja? Ko res živim mir, je to vidno tudi navzven. Ne živim ga sam, ampak v družbi drugih. Preko dejanj ljubezni, ki nas povezujejo. Preko strpnosti, ki jo izražam. Preko pomoči, ki jo nudim. Preko nasmehov, ki jih podarim. Preko dobre volje, ki jo širim. Naš mir dejansko gori? Ali se samo zdi?
Prav te besede letošnje poslanice so še posebej spodbudile naša srca, da smo v adventnem času tik pred Božičem ponovno obiskali naše skavtske prijatelje na zavodu CVD Golovec. Seveda nismo pozabili nesti s seboj lučke miru iz Betlehema, ki že 25 let sveti upanje miru in ljubezni po celem svetu.
Nas in seveda lučke so se stanovalci zavoda zelo razveselili. Imam občutek, če nas letos ne bi bilo, za njih ne bi bilo pravega Božiča in novega leta. Priznam, da bi tudi za mene in za našo bratovščino veljalo isto, če si ne bi vzeli vsaj nekaj časa za obisk naših Divjih risov. Takšni trenutki nas v življenju bogatijo in nas vse delajo srečnejše.
Kakor vsako leto je tudi letos bila prava veselica. Poleg že ustaljenih božičnih, skavtskih in drugih pesmi, smo zapeli še malce drugačnega Krajnskega Janeza, ki je šel v planine in na poti pozdravljal vse živo od ptičev do koz in neke Micike. V prijetnem veselem vdušju je naše srečanje še prehitro minilo.
Hvala vam dragi Divji risi za vaše iskrene in dobrosrčne nasmehe. Vesel Božič in veliko radostnih in srečnih trenutkov v letu 2016 vam želimo.