Našega skavtskega prijatelja Iztoka je že pred nekaj meseci doletela težka bolezen, zato smo njegovi prijatelji zadnjo majsko soboto priskočili na pomoč njegovim ostarelim staršem pri spravilu drv. Dež ni preprečil naše vneme in na koncu smo bili vsi utrujeni, vendar zadovoljni z opravljenim delom.
Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi:
“Že samo za ta trenutek je bilo vredno ustvariti svet!” (Talmud)
V bratovščini smo se odločili od besed preiti k dejanjem. Iztok je že od konca februarja v bolnici in vsi upamo, da se bo kmalu pozdravil. Medtem pa delo na njegovi domačiji stoji, njegova starša, tudi precej bolehna, pa uspeta opraviti le najnujnejše. Zato smo se v bratovščini odločili za delovno akcijo spravila drv. Zaradi ledoloma v lanskem letu, je v bližnjem gozdu precej dreves podrtih. Iztok jih je sam še uspel razžagati na manjše dele, ne pa tudi izvleči in oklestiti in spraviti domov. To smo storili mi.
Na načrtovani dan je deževalo in tudi vremenska napoved ni bila nič kaj obetavna. Vseeno smo se odpravili na pot v upanju, da bomo lahko kaj naredili. Res se je razvedrilo in opoldne je celo posijalo sonce. Tako sta dva z motorkama žagala debla na še manjše dele, ostali pa smo klestili veje, vlačili in nosili kose debel na ravnino in jih nato nalagali na manjšo prikolico, s katero so drva odpeljali na domačijo. Popoldne je spet začelo močno deževati, zato dela nismo uspeli dokončati. Vseeno pa smo bili zadovoljni z opravljenim delom in prijetno utrujeni v zavesti, da smo storili nekaj dobrega.