Celjske zverinice in Divji risi smo že več kot deset let prijatelji. Radi se tudi kam skupaj odpravimo. Tokrat nas je avtobus popeljal v Olimje, na Jelenov greben, v Bizeljsko in Brestanico. Bilo je prijetno, sproščeno in veselo kot vedno. Preberite si zapis izleta skozi oči Angelce Velikodušne siničke in risinje Damjane. Pa oglejte si tudi slike v naši fotogaleriji.
Odrasli skavti Celjske zverinice smo pod vodstvom Dite, Preudarne volkulje pripravili izlet, na katerega smo povabili Divje rise, varovance CVD Golovec v Celju. Zbudili smo se v deževno nedeljsko jutro 5. maja, ki pa nam ni pokvarilo napovedanega izleta. Sicer pa skavt ne pozna slabega vremena. Na izlet smo se podali 16 odraslih in 17 divjih risov. Ob 7. uri smo se odpeljali izpred Mercatorja do Ljubečne, kjer sem pobrali še ostale Divje rise in nato krenili proti Podčetrtku.
Med vožnjo nas je Dita seznanila, kako bo potekal izlet, vmes pa smo tudi veliko prepevali. Odpeljali smo se v Minoritski samostan Olimje, kjer smo se udeležili sv. maše z ostalimi domačini, ki jo je vodil p. Ernest. Poudaril je, da vera brez dobrih del ni prava vera in omenil nas odrasle skavte, ki smo varovancem CVD Golovec polepšali dan. 
Po končani maši smo se zbrali v kapeli z oltarjem s sliko Gospe iz Čenstohove na Poljskem. Sestra Grazyna nam je pripravila kratko razlago o Mariji. Tu smo imeli kratke šmarnice z Marijinimi litanijami in šmarničnima pesmima ‘Spet kliče nas venčani maj’ in ‘Ti, ki si prinesla sonce’, seveda s pomočjo Tadeja na kitari. Nato smo se podali v sobo z imenom Betanija, kjer smo se malo okrepčali s kavico in piškoti. Marjan je zaigral na harmoniko in nekateri so celo zaplesali. Kako lepo je bilo videti Divje rise, ki so zelo uživali v plesu in petju. Ker smo bili v Olimju, nismo mogli mimo tega, da ne bi obiskali tudi čokoladnico, ki leži nasproti samostana. Lastnik čokoladnice nam je razložil, kako in iz česa izdelujejo čokolado. Kdor si je želel, si je lahko kupil kakšno čokolado. Pot v čokoladnico nas je vodila tudi mimo zelo lepo urejenega samostanskega botaničnega vrta s preko 200 različnih zdravilnih zelišč.
Dež je bil še vedno naš zvesti spremljevalec, vendar smo se vseeno odločili in se zapeljali na Jelenov greben, kjer se pasejo jeleni in košute na ogromnem ranču. Videli smo košute, ki so brez strahu prišle celo v našo bližino. Moram omeniti, da smo imeli zelo prijaznega šoferja z imenom Matej, ki nas je varno vozil iz kraja v kraj. Odpeljal nas je na Bizeljsko, kjer na koncu idilične doline, obdane z vinogradi in gozdiči listavcev v Stari vasi stoji Turistična kmetija Pudvoi. Prijazni lastniki te kmetije so nas zelo lepo sprejeli. Tukaj smo imeli kosilo, dobro obaro in njihovo specialiteto ajdovo pogačo, zraven pa pili doma narejeni jabolčni sok. Ogledali smo si tudi repnice, kjer zorijo vina. V vseh treh repnicah, ki so izkopane globlje v zemljo, hranijo doma pridelana buteljčna vina. Kmetija stoji res na lepem kraju, kjer jo obdajajo gozdovi in vinogradi. Nekateri so vina tudi degustirali
Ob odhodu smo se odločili, da se vračamo domov skozi Posavje in sicer z namenom, da se ustavimo v Brestanici in obiščemo romarsko Marijino cerkev. Počastili smo Marijo s pesmijo, Dita pa nam je s prižnice prebrala zgodovino cerkve. Pot nas je nato vodila preko Sevnice, Zidanega mostu, Laškega in nato do Celja. Kljub dežju je dan kar prehitro minil. V avtobusu se je veliko prepevalo. Divji risi pa so si zaželeli, da bi kmalu zopet ponovili podoben izlet. Z nami jim je bilo lepo, resnično so uživali. Kaj je lepšega kot to, da tem našim Divjim risom ponudiš roko in s tem potrdiš, da si mu prijatelj. S tem jih osrečiš. Z nasmehom in objemom ti pokažejo, kako so hvaležni. Ne samo njim, tudi nam je dan kar prehitro minil. Za konec nismo pozabili zapeti še naše himne ‘Vsakdo mora imeti prijatelja’. Z obljubo divjim risom, da se bomo kmalu podali še na kakšen izlet, smo se prijateljsko razšli.
Angelca, Velkodušna sinička
V mescu maju smo se odpravili na izlet s skavti. Šli smo v Olimje. Tam smo videli veliko zanimivih stvari. Bilo nam je dano, da smo se udeležili svete maše. Po maši smo šli še h kipu Marije. Tam smo nekaj zapeli in skupaj zmolili. Brez okrepčila ni šlo, saj se nam je luštalo kave in malice. Hitro so nam jo skuhali, prišla je še harmonika in kljub deževnemu dnevu je bilo med nami polno veselja, plesa in petja. 
Preden smo odhajali, je nekaterim zadišalo po čokoladi in šli so ponjo. Potem smo se peljali na Jelenov greben. Bila sem radovedna, kje je kakšna srna. Zagledala sem jo in jo slikala. Bil je čas kosila in šli smo na Bizeljsko na turistično kmetijo. Vsi zadovoljni po dobrem kosilu so šli nekateri še na degustacijo vina. Ni še bilo konec dneva, saj smo šli še v Brestanico, kjer je Marijina božja pot. Tam smo izvedeli nekaj novega o cerkvi, pa tudi molitve ni manjkalo.
Prišel je čas za vrnitev domov. Na avtobusu smo spet peli. Za konec so bile izražene še pohvale in zahvale z željo, da bi naslednje leto spet imeli podoben izlet kot letos. Čeprav smo naročili sonce, je bil deževen dan, mi pa smo bili veseli in dobre volje. Hvala vsem skavtom, ki so nas napolnili z energijo s svojo toplino, smehom, humorjem in glasbo.
Damjana