Srečanje bratovščine v petek, 21.10.2011 je bilo nekaj posebnega, saj je po zaslugi sestre Grazyne naša bratovščina doživela duh misijona.Že začetek našega srečanja je bil drugačen kot običajno. Najprej smo se odrasli skavti pridružili petkovi večerni maši, ki je bila namenjena spominu na preminulega očeta našega skavta Roberta.
Misijon v Kongu
Po maši smo nadaljevali naše srečanje v pevski sobi. V goste smo povabili izkušeno misijonarko sestro Garzyno. Sestra je vrsto let delovala v misijonu v afriški državi Kongo. Z veseljem nam je predstavila to državo in njeno delovanje v misijonih. Z velikim navdušenjem nam je pripovedovala o Kongu, ki je proti našim predstavam zelo zelen in lep ter bogat z naravnimi bogastvi kot so les, rude, diamanti. Žal od tega bogastva imajo navadni ljudje bolj malo ali skoraj nič, saj se zaslužki v glavnem stekajo v žepe tistih, ki upravljajo s temi bogastvi in državo (kapital, politiki na oblasti).
Dežela je pred dobrim desetletjem končno doživela konec desetletne državljanske vojne, tako da je bilo ob prihodu sestre Garzyne v misijone stanje v državi zelo slabo. Dežela si še danes celi rane. Veliko otrok je vojnih sirot, ki so prepuščeni cesti, zato se je mnogo otrok predalo kriminalu, prostituciji, alkoholu in drogam. Misijonarji se najbolj trudijo izboljšati prav stanje problematike otrok.
Veselje do življenja – svetla plat Afrike
Poleg te temne strani pa obstaja tudi svetla stran Afrike in njenih ljudi. Z zanimanjem smo poslušali njene zgodbe iz šole, še posebej o njihovem navdušenju in hvaležnosti, ko so dobili na začetku šolskega leta zvezek, svinčnik in radirko. Kar poplesavali so od veselja! Ali si kaj takega lahko zamislite v kakšni evropski šoli? Kakšno veselje, kakšna hvaležnost, kvečemu se še kdo namrdne, ker je namesto rdečega dobil zelen svinčnik.
Kljub zelo težkemu položaju tamkajšnji ljudje prekipevajo od veselja do življenja. To se čuti tudi v tamkajšnji Cerkvi. Njihove svete maše so zelo obiskane in žive. Za afriške razmere so naše maše zaspane, njihove pa bogate s petjem in plesom. V njihovih pesmih je začutiti eno samo veselje do življenja in Boga. Da smo lažje začutili duha njihovih pesmi, nas je sestra Grazyna naučila dve afriški pesmi: Nokomzu Yoka (Gospod usmili se) in Nkembo, Nkembo ( Slava). Tudi nas je prevzel ta afriški ritem in na koncu smo tudi mi poplesavali ob petju.
Že afriške pesmi so nas pevsko tako ogrele, da smo še dolgo nadaljevali s petjem skavtskih in drugih duhovnih pesmi. Na koncu srečanja smo te prelepe trenutke izkoristili še za čestitke ob godu naši najstarejši skavtinji Zinki.
In še povezava do teh dveh pesmi, ki jih je izvedel župnijski pevski zbor sv. Cecilije na Misijonsko nedeljo pri sveti maši.