Še en poletni dogodek je za nami: tretjo julijsko nedeljo smo po jutranji maši pred vročino pobegnili v Logarsko dolino. Udeležba je bila kar dobra: 11 zverinic z br. Marjanom in s. Grazyno.
Z avtomobili smo se popeljali do parkirišča na začetku Logarske doline, nato pa smo se podali po lepo urejeni naravoslovno – etnografski poti, ki vodi po gozdu najprej ob potočku Črna, do koče pod slapom Rinka oz. prav do slapa in še dalje do Okrešlja. Mi smo uspeli priti do planinskega doma, saj je bila sestava udeleležencev in njihove telesne zmogljivosti različne in smo se prilagodili vsem. Dve pohodnici smo del poti peljali z avtomobilom.
Med potjo smo klepetali, si ogledovali zanimivosti (izvir Črne, oglarska koča, melišče, lovska preža, tibetansko govedo,…) ter prebirali table z opisom rastlinstva in živalstva in drugih zanimivosti ob poti. Na začetku poti smo se morali izogibati udeležencem maratona, ki je prav takrat delno potekal po tej poti. Seveda smo glasno spodbujali vsakega posameznika in občudovali njihovo vstrajnost. Po izdatnem okrepčilu iz lastnih nahrbtnikov pri koči planiskega društva smo se po isti poti vrnili k avtomobilom.
Nameravali smo se popeljati po panoramski cesti nad Logarsko dolino do Solčave in si privoščiti še kislo mleko na eni od gorskih turističnih kmetij, pa je prav takrat potekalo kolesarsko tekmovanje preko Pavličevega sedla in je bila cesta za avtomobile zaprta. Tako smo se počasi odpravili proti domu in si v Solčavi privoščili še kavo ter malo poklepetali.
Bil je lep izlet, prav prijalo nam je iz savne v Celju zbežati v prijetno svežino Logarske doline. Kam gremo naslednjič?