22. in 23. februarja nam je po daljšem času uspelo izvesti zimovanje. Preprosto nam je moralo ”zadišati”, da smo se ponovno spravili skupaj in odšli v akcijo. Prav zato je bila tema ”Nekaj zdravil za dušo in telo” za dvig skavtskega duha med nami še kako pomembna. Tega našega ”zdravljenja” se je udeležilo 9 vztrajnih (zdravih), v soboto pa sta se nam pridružila še br. Marjan in s.Grazyna.
pred kočo
Zdravilo za dušo…-Samovzgoja
V skladu s postnim časom, smo se z duhovno in vzgojno temo tudi po skavtsko zazrli sami v vase. Tako smo na petkov večer prisluhnili Juditinemu povzetku po knjigi ”Nekaj zdravil za dušo in telo” dr. Jožeta Ramovša. V skladu z načelom, da mora skavt skrbeti tudi za svojo duhovno in splošno osebno rast, je bila tema o samovzgoji zelo primerna. Ker je bil ta dan tudi skavtski praznik Dan spomina (spomin na ustanovitelja skavtstva Roberta Baden Powella –Bi-Pi), smo vrednote skavtstva, ki nam jih je zapustil skozi skavtske zakone in skozi ostala knjižna dela ter misli, enkratno povezali s tokratno temo. Pri samovzgoji moramo biti dovolj odprti za dobronamerna mnenja drugih, biti na pravi način samokritični do sebe (izpraševati vest) in še posebej kot kristjani in skavti se znati prepuščati duhu svetega duha (molitev, sv. evharistija, duhovne vaje). V medčloveških odnosih pa moramo znati tudi odpuščati.
pri sv. maši
Temu primerna je bila tudi naša duhovnost; poseben poudarek je bil na jutranji molitvi križevega pota za zapornike (vsi smo na nek način ujetniki naših grehov, ne pa samo prestopniki in kriminalci) in na sobotni popoldanski sv. maši, ki jo je daroval naš duhovni vodja br. Marjan.
… in telo
Ne zavedajoč smo tudi ta del samovzgoje opravili po skavtski metodi. Druženje, bivanje v naravi in delo so bile tiste dejavnosti, ki so poskrbele za našo vzgojo. Ženske so predvsem skrbele, da naši želodci niso bili prazni in za red v kuhinji, moški pa smo s kidanjem snega, ki ga je v petek in na noči na soboto ogromno napadlo, poskrbeli za bolj močne roke. Čeprav nas je kar dobro zametlo, smo se hitro odmetali in pomagali še domačinom pri čiščenju cest. Potem smo se predali radostim zime. Malce smo se kepali, delali angelčke in na koncu še odšli na pohod v gozd. V zimsko odejo odet in s soncem obsijan gozd nas je preprosto očaral. Gazili smo sveže zapadel sneg in uživali na vsakem koraku. Zavedli smo se enkratnosti tega trenutka in se spraševali, kdaj bomo spet imeli s snegom tako bogato zimo.
Letošnje zimovanje nas je predramilo. Zdravila za dušo in telo, ki jih jemljemo po majhnih odmerkih že nekaj časa,so očitno začela delovati. Prepričan sem, da nismo samo zdravili, ampak smo tudi preprečevali pomanjkanje skavtskega duha. Pravzaprav smo ga krepili. In še ga bomo. Sicer pa je pomlad že pred vrati, poln priložnosti za naše nove skavtske dogodivščine.
uživanje na snegu