Ohranimo veselje do tega, kar imamo – kako naj izpuščamo udobje

Vsi veliko govorimo in povsod slišimo o različnih vrstah krize (materialna, finančna, moralna, kriza vrednot…). Dejstvo je, da nam materialni standard pada, da se povsod širi malodušje, da se veliko jamra, kritizira, protestira…. In marsikoga osebno dotolče. Kaj lahko storimo, da se kot posamezniki in kot družba ne bomo popolnoma predali malodušju, da bomo znali živeti z vsemi vrstami ‘kriz’ in stisk, ki jih spremljajo in se navadili na manj udobja, kot smo ga bili navajeni? O tem smo se pogovarjali na januarskem srečanju naše bratovščine. Pri tem smo se oprli na misli iz avgustovske oddaje  radija Ognjišče ‘Ponedeljkova 17’, v kateri je bil gost dr. Jože Ramovš in knjige istega avtorja ‘Sto domačih zdravil za dušo in telo 1 in 2’.

KAKO SE NAVADIMO NA MANJ UDOBJA, KI SMO GA BILI NAVAJENI?

• Nobene stiske, krize,… v življenju ni, ki bi ne imela smisla, čeprav je okus grenek, pekoč. Zato je prvo domače zdravilo ISKANJE SMISLA te stiske.

•  Drugo domače zdravilo je v PREVENTIVNEM delovanju: izogibajmo se tragiki in sprejmimo, kar pride.

KAKO NAJ SPREJMEMO PADANJE UDOBJA (vedno težje plačevanje položnic, večina si vedno težje privošči počitnice oz. drugo ‘udobje’, ki so ga bili doslej navajeni, mnogi težko preživijo do naslednje plače, če sploh še imajo službo,…)?

• Koristno je, če primerjamo naše današnje udobje z udobjem v zgodovini. Tudi najnižji sloji prebivalstva pri nas danes živijo precej bolj udobno kot enak sloj pred 50, 100 in več leti (neurejena kanalizacija, tekoče voda v stanovanju, ogrevanje,….). Razen tega tudi ta najnižji sloj prebivalstva pri nas spada med ‘srečnih’ 10% svetovne populacije, ki ji gre neprimerno bolje kot ostalim 90%.

•  Verjetno nam bo šlo v naslednjih 2-3 ali celo več letih slabše kot danes in se bodo razmere še poslabšale. Kaj  naj naredimo, da nas to ne bo dotolklo? PREVENTIVA pred padanjem udobja ni toliko v lastni dejavnosti (varčevanje na vseh področjih, iskanje dodatnih virov zaslužka, obdelovanje vrta,..), temveč v razmišljanju o tem, KAKO BOMO ZAPOSLILI SVOJE MOŽGANE, DA NAM NE BO KRULILO V GLAVI. Tu je zelo koristno ukvarjanje s prostovoljstvom, z raznimi dejavnostmi, kjer lahko delamo dobro za druge (prim.V. Frankl med gospodarsko krizo v 30 letih 20.stol.)

•  Če hočemo zdržati, moramo OHRANITI VESELJE NAD TEM, KAR IMAMO  in ne misliti na to, kar smo izgubili. Pri tem je potrebno poudariti: ne misliti kar ŠE imamo, temveč, kar imamo in biti za to HVALEŽNI.Neka anketa med mladimi, kako ohraniti danes optimizem, je pokazala, da je danes v družbi (v medijih, javno mnenje, …)
• PREMALO POZITIVNIH  IMPULZOV, da bi lahko ostali optimistični.
•  DRAGOCENA je DRUŽBA POZITIVNIH LJUDI. Vsak človek si družbo izbira sam:  v družbi ljudi, ki samo jamrajo, kritizirajo, širijo malodušje,… tudi sami postanemo taki. Če se z nekom, ki kritizira spustimo v polemiko, prepir z nasprotnim kritiziranjem (PRO-KONTRA), pademo v dodaten konflikt. Pomembno je, da znamo pokazati sočutje, presegati konflikte. Če tega ne moremo, se je iz take družbe bolje umakniti in si poiskati POZITIVNO družbo, ki nas dviga, kjer lahko gojimo lastne interese, bogatimo drug drugega, si pomagamo, širimo obzorje,… Druženje s pozitivnimi ljudmi nam pomaga utrjevati kreposti, ki so potrebne za premagovanje stiske.

JAMRANJE IN KRITIZIRANJE je stvar MISLI, SOČUTJE pa stvar SRCA.

IZ STISKE LAHKO RASTE POZITIVNO.

NEUSPEH JE PODARJEN OD BOGA.

MOŽGANI so ORODJE, ki deluje, kakor ga USMERIMO.

Za ‘USPEH’ je potreben NAPOR, TRUD, MUJA – šele temu sledi UŽITEK. Ne moremo ga doseči po bližnjici s pomočjo kemije (alkohol, mamila, poživila,…) in raznimi zasvojenostmi. Večinoma nas pri tem vodi NAPUH in druga grešna nagnenja (LAKOMNOST, NEVOŠČLJIVOST, POŽREŠNOST, NEČISTOST, JEZA, LENOBA). Velja za materialno, duševno in duhovno področje.

Zelo poučna je Basen o vrabčku, kravi in mački:

Vrabček, ves premrl od mraza, v letu omaga in pade na dvorišče neke kmetije. Misli si, da je to pač konec, da bo zmrznil in umrl. Pa pride mimo krava in se nanj pokaka. Sicer je smrdelo, bilo pa je tudi toplo. In vrabček, še trenutek prej ves obupan, je bil zdaj presrečen, saj je ušel smrti.  Zato je začel na ves glas žvrgoleti. Zaradi tega pa ga je slišala mačka, ki je začela kopati po dreku  in našla ubogega vrabčka ter ga pojedla. Nauki te zgodbe so:

• Ni vsak, ki te spravi v sranje, tvoj sovražnik.
• Ni vsak, ki te reši iz sranja, tvoj prijatelj.
• Ko smo v dreku, se ne kopljimo iz njega PREHITRO, temveč razmislimo o MOŽNIH izhodih.

Pred predajanjem malodušju zaradi padanja udobja, je DOBRO obrniti POGLED OD SEBE NA DRUGE, KI SE JIM GODI SLABŠE KOT NAM, da se nam bodo smilili drugi in bomo v čem tudi zavidali sami sebi ali si za kako stvar na tihem čestitali. Pri tem so lahko koristne vaje, ki jih dr. Jože Ramovš navaja v svoji knjigi ‘Sto domačih zdravil za dušo in telo 2’ na strani 99.
1. Vzemite na primer list papirja in ga pokonci  črto razpolovite. Na levo stran zgoraj napišite: ZAMENJAM, na desno pa: NE ZAMENJAM. Pod prvo rubriko napišite imena vseh ljudi, ki jih osebno dobro poznate in bi svoje življenje z njimi hoteli zamenjati, pod drugo vse, s katerimi tega ne bi hoteli storiti.
2. Zamislite si tri tegobe, ki jih sploh še niste doživeli, pa jih ta trenutek doživlja na tisoče ljudi. Vživite se vanje.
3. Kupite dva dnevnika in glejte vsaj ena daljša televizijska poročila. Berite in glejte zbrano, s pisalom in papirjem v roki. Zapisujte si vse neprijetne stvari, o katerih danes poročajo, pa so vam bile prihranjene.
4. Vsak večer si v koledar napišite samo, morda čisto drobno svoje doživetje ali dejanje, ki bi ga iz tega dne ne hoteli izbrisati. Zaspite s hvaležnim srcem, da ste to danes doživeli.
5. Kaj vse ljudje pri vas cenijo? Če ne morete na pamet našteti za vsakega, spet vzemite pisalo in papir, delajte seznam znancev, sodelavcev in sorodnikov, in pri vsakem tako dolgo brskajte po spominu, da boste ugotovili, v čem vas ceni.
6. Če ste zaradi kakega neuspeha na smrt potrti, vprašajte prijatelja, kaj on vidi in ve, da vam je še ostalo vrednega in dragocenega (ljubeča žena, zdravi otroci, stanovanje, dobro ime, zdravje, služba…). Naj vam našteje vsaj pet takih stvari. Kaj, če bi bili izgubili te?

NE PREDAJAJMO SE MALODUŠJU, TEMVEČ OHRANIMO VESELJE IN MOLIMO ZA TO,  DA TEGA VESELJA NE BI IZGUBILI.

Kaj pa lahko storimo tudi kot skavti? Med mislimi našega skavtskega ustanovitelja Robert Baden-Powella jih je kar nekaj, ki naj nas spodbudijo:

• Prisilite se, da v trenutkih zmede ostanete mirni in ne izgubite glave. Pomislite, kaj bi bilo najbolje storiti in storite to takoj!
• Na pravi poti k sreči je tisti, ki skrbi za srečo drugih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.
• Sreča je rezultat dejavnega dela. A na pravi poti je tisti, ki jo deli z drugimi.
• Delaj tako, da bo tvoja dejanja in misli vodila ljubezen.
• Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja
• Če v svojem življenju obupaš nad skromnim začetkom, se spomni, da je tudi hrast, tisto veliko in močno drevo, začel kot majhen želod, ki je ležal na tleh.
• Niti plačila, niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.
• Sreča naroda ni toliko v moči njegovega orožja kot v značaju njegovih ljudi.
• Odpoved sebi ter razvoj ljubezni in služenja drugim, kar pomeni iti v ožjo notranjost, posamezniku prinaša popolno spremembo srca, s tem pa tudi resničen žar nebes.