Romanje na Sv. Višarje in Belopeška jezera

Že celo poletje smo se spravljali v hribe. Načrtovali smo dvodnevni pohod po Trnovskem gozdu, pa v Julijce, morda na Bovško. Nazadne pa smo se uspeli uskladiti le za enodnevni izlet, ki je postal romanje na Sv. Višarje in Belopeška – Mangrtska jezera. Sedem zverinic in dve sestri FMM je bila druščina, ki se je v soboto, 4.avgusta le odpravila na pot.

Že prvi postanek za osvežitev s kavico na počivališču gorenjske avtoceste je obetal, da bomo preživeli lep dan. Ob vznožju žičnice na Sv. Višarje pa je bilo razpoloženje že ‘na višku’, posebno ob zapletu z iskanjem Lidijine vozovnice. Sv. Višarje so bile v oblakih, ki pa so se ob koncu trojezične sv. maše, kjer smo seveda zavzeto sodelovali s prebiranjem in petjem, že razkadili. Višarska Mati Božja nas je duhovno okrepila in nagradila s čudovitimi razgledi na okoliške vršace. Začeli so se oglašati naši prazni želodčki, zato smo poiskali ‘skavtsko gostilno pod milim nebom’, namreč prostor na travi, kjer smo odprli nahrbtnike in drug drugega pogostili z dobrotami. Prav ničesar ni manjkalo, postrežba je bila popolna. Seveda se je zaplet z vozovnicami ponovil tudi na povratku, tokrat je zanj poskrbela s. Grazyna, ki se je hotela peljati v dolino kar z romarsko podobico.

Naslednji cilj našega romanja so bila Belopeška -Mangrtska jezera. Parkirali smo v bližini zgornjega jezera in se najprej okrepili z opoldansko kavico in Zinkino potico. Sledilo je raziskovanje – pohod okrog deviško čistega jezera, s čudovitimi pogledi na okoliške gore, jezerske zalivčke,…kjer tišina šepeta… Dve utrujeni popotnici pa sta ta čas raje zadremali ob jezeru. Po vrnitvi s sprehoda smo spet odprli nahrbtnike, vsebino dopolnili še z zalogami iz avtomobilskih prtljažnikov (menda je bil Volkov brez dna) in se okrepili za pot proti domu. Seveda smo se prej še pošteno naklepetali, nasmejali in uživali v medsebojnem druženju.

Zadnji skupni postanek na poti je bil v Ratečah, kjer je prednost na cesti skoraj ‘izsilil’ sprevod krav, ki so se vračale s paše. Res enkraten je bil pogled nanje – kaj takega res ne vidiš vsak dan. Obiskali smo prijateljico s. Grazyne, v bližnji gostilni pogasili žejo, si ogledali lepo urejeno vas s čudovitimi rožami na vsakem oknu in se odpeljali proti domu. Bil je to res lep dan, Bogu hvala zanj! Boš naslednjič z nami tudi ti?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja