Celjske zverinice se že 10 let družimo z varovanci CVD Golovec v Celju. Med njimi se je oblikovla prava skavtska skupina ‘Divji risi’, ki šteje že okrog 20 članov. V počastitev te lepe obletnice smo se v soboto, 9. junija 2012 odpravili z njimi na izlet po Dolenjski. Tako smo obiskali Pleterje, muzej na prostem Skansen, kobilarno Hosta, Šentjernej in Lurd na Dolenjskem Pridružili so se nam še trije prijatelji, ki se radi družijo njimi – Peter, Ester in Miro in tako je nastal tudi spodnji zapis dogodka.
Danes je nedelja in v meni močno odmeva včerajšnji dan. Zbiram vtise, počasi v mislih hodim po poteh, ki smo jih prevozili in se spominjam obrazov. Vseh. Vsakega posebej. Vidim te obraze, vesele in nasmejane, začudene in iskrene, prijazne in prijateljske. Čutim prijateljstvo teh ljudi, njihove močne objeme in veselje ob ponovnem srečanju, čutim njihovo veselje, ker so se lahko cel dan potepali in videli toliko novih stvari in čutim iskreno in zelo globoko spoštovanje do celjskih odraslih skavtov, ki so varovance CVD Golovec sprejeli v skavtske vrste, jih naredili prave skavte z rutkami in srajcami, družijo z njimi, jih obiskujejo, praznujejo z njimi , jih vozijo na izlete in gredo z njimi na morje. To je pravo skavtstvo in to je pravo izpolnjevanje kar nekaj skavtskih zakonov. Celjske zverinice in celjski risi jih velikokrat izpolnjujejo skupaj.
Vremenska napoved ni bila nič kaj obetavna, ko smo se vozili proti Dolenjski. Močno je deževalo in črni oblaki so se iz vseh strani zgrinjali nad zeleno dolenjsko pokrajino. Ampak vreme sploh ni važno, ko greš na srečanje s prijatelji! Najprej smo se srečali v Šmarjeti s Povžem, našim vodičem in skupaj z njim počakali na celjski avtobus. Kakšno veselje je bilo, ko smo vstopili in doživeli glasen sprejem in prijazno dobrodošlico! Tudi mi smo bili veseli, da so nas risi povabili na potep po Dolenjski, saj so hoteli skupaj z nami praznovati svojo 10-letnico.
Naš izlet smo začeli z jutranjo kavico in malico v prijaznem lokalu v Šmarjeških Toplicah, potem pa nadaljevali pot do SKANSENA oz. MUZEJA NA PROSTEM zraven SAMOSTANA PLETERJE. V muzeju smo najprej prisluhnili razlagi, potem pa si z veseljem ogledali stare hiše, krite s slamo, črno kuhinjo v kateri se je močno kadilo, kozolec in kaščo, kmečko orodje, ogrado s kozami in pujski ter se poigrali z njihovimi živalmi. Najbolj nam je bil všeč dihur Vinko in njegova družina, pa tudi mama muca z mladimi muckami in petelin, ki se je šopiril krog in nas pozdravljal s kikirikanjem. V samo KARTUZIJO PLETERJE nismo smeli, smo se pa zato v tišini sprehodili do samostana in v lepi gotski cerkvi za trenutek posedeli v tišini . Oglašali so se samo ptički. Od daleč smo videli tudi hruškov nasad in hruške v steklenicah v katerih bo kmalu znamenito pletersko hruškovo žganje.
Pot smo nadaljevali do KOBILARNE HOSTA, kjer vzgajajo lipicance. Prijazen domači fant nam je veliko povedal o vzreji teh plemenih konj in potrpežljivo odgovarjal na naša vprašanja. Imajo 52 konj, veliko jih je bilo na paši pod Gorjanci, doma pa so ostale kobile z žrebički ter črn in bel žrebec. Oba smo si lahko na dvorišču čisto od blizu ogledali, se slikali na kočiji, si pogledali vse hleve in na koncu pomagali se pokrtačiti enega od konjev. Strašno nam je bilo lepo in nekateri od nas bi tam kar ostali…
Po kosilu v restavraciji PRI JERNEJU v Šentjerneju- jedli smo dobrote iz gorjanskega lonca – smo se odpeljali v NOVI LURD pri Šentjerneju. Tam smo pred MARIJINO VOTLINO votlino zapeli ob spremljavi Ditine kitare vseh 12 kitic znane lurške pesmi “Zvonovi zvonijo, prav milo pojo….”, v kapelici pa zmolili za vse naše domače, za vse skavte in za srečno pot domov. Mariji smo zapeli našo skavtsko pesem, našo himno Alpe-Adria skavtov v štirih jezikih in ji obljubili, da se še kdaj vrnemo.
Na avtobusu je bilo spet veselo, saj je imel Marjan s seboj svojo harmoniko in predno smo se poslovili, smo si povedali, da se imamo radi in da nam je bilo lepo, tako kot nam je lepo vedno, ko smo skupaj.
Bil je lep dan, imeli smo sonce in blagoslov izpod neba v obliki dežnih kapljic, smejali smo se in peli in tudi kakšno solzico smo potočili…
Bil je dan, ki nam ga je dal Gospod…
Ester