V nedeljo, 22. decembra je bila v Trstu Alpe Jadran izmenjava Luči miru iz Betlehema. To je srečanje, kjer si odrasli skavti Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije izmenjajo Luč miru iz Betlehema in si zaželijo vse dobro za božične praznike. Tega srečanja smo se udeležili tudi skavti naše bratovščine.. Organizirali smo avtobus in tule je odmev z naše poti.
Na avtobusu, ki je na AA izmenjavo Luči miru v Trst odpeljal iz Celja, smo bili vsi drugačni: devet Divjih risov – varovancev CVD Golovec iz Celja (med njimi slepi Marjan in Damjana na vozičku), osem Celjskih zverinic, osem Šentjurskih mravljic, tri Danijelove sove, ena Mariborčanka, trije Novomeščani, dve sestri FMM, dve skavtski simpatizerki, pa še šofer povrhu. Kar pisana druščina torej. Na pot smo odšli v duhu letošnje slovenske poslanice ‘Poglej drugače’, ki nas spodbuja, naj skušamo ne le gledati, temveč tudi videti vsakega brata in sestro z modrostjo malega princa, ki pravi, da je treba gledati s srcem. To modrost smo spoznavali v katehezi med vožnjo od Celja do Ljubljane, od Ljubljane do Trsta pa smo se ob kitari sestre Terese, FMM, učili pesem, ki smo jo kasneje prepevali v Trstu: Mir je beseda, ki veliko težo ima…
Ja, v Trstu je imela beseda res precej teže: vesele in prisrčne ob srečanju s prijatelji, globoke in pomenljive ob poslušanju poslanice,… pa tudi malo dolgovezne ob govorih, ki so se predolgo vlekli. Trst smo spoznavali kot zgodovinsko mesto, v katerem imajo svoje korenine vsi štirje narodi, katerih skavti smo se tu srečali, da bi bili pričevalci mednarodnega bratstva. Čeprav je bilo deževno, so se gostitelji zelo potrudili in nekateri smo pri sebi že sklenili, da se v Trst še vrnemo da ga še bolje spoznamo.
Na veličastnem osrednjem trgu smo plesali ob zvokih evropske himne, zapeli našo pesem, poslušali misli o miru,… malo cepetali in se prestopali…. Potem pa smo se na pomorski postaji okrepili z res okusnim in obilnim kosilom. Postregli so nam tudi odlično italijansko peneče vino. Za mizo so se razvezali jeziki in stekel je pogovor med starimi in novimi prijatelji brez prevajalcev. Naši Divji risi so bili navdušeni nad kosilom in odprtostjo in pomočjo gostiteljev.
Vrhunec dneva je bila za vse sveta maša, ki jo je daroval tržaški škof. Žal nismo razumeli homilije. Morda bi bilo dobro, da bi v prihodnje organizatorji izmenjave Luči poskrbeli tudi za to. Vse ostalo pa smo imeli v knjižici. Prinašanje luči in predajanje iz rok v roke, prepevanje Svete noči…. Ja bil je res dan, ki ga je naredil GospodZ našim avtobusom smo nameravali oditi takoj po maši, saj bi se morali držati določenih omejitev varovancev CVD. Potem pa se je zgodilo, da smo zapustili Trst zadnji. Vožnja domov je bila vesela: celo pot smo prepevali ob kitari s. Terese, na koncu pa smo še zmolili ter se zahvalili Gospodu za lep dan, prepričani, da smo se ta dan res videli drugače.
Več slik je že v naši fotogaleriji.