Na soboto 14. marca smo skavti bratovščine Celjskih zverinic imeli križev pot v Tremerjah. K tej pomembni postni pobožnosti so se nam pridružili še odrasli skavti iz Šentjurja. V prelepem skavtskem vzdušju je naših 5 uric druženja še prehitro minilo.
Križev pot v Tremerjah
Na poti do Tremerij
Ob 17.00 uri smo se zbrali Na bregu pri kapucinskem samostanu. Prisrčnim pozdravom s skavtskimi sosedi je sledil krog, da se seznanimo še z zadnjimi navodili našega srečanja. Za srečno pot smo tudi zmolili skavtsko molitev. Ker je bilo tega dne lepo toplo vreme, smo se spomnili na prebujajoče komarje in z njimi tudi z glasnim ”auvom” razdrli krog.
Krenili smo na sprehod do Tremerij. Pot nas je vodila po Bregu do Polul, kjer smo preko mosta skrenili na desni breg reke Savinje, in nato nadaljevali pot vse do mosta pri Tremerjah, kjer smo pa ponovno prešli na levo stran reke Savinje. Tam smo prečkali glavno cesto proti Laškemu in po nekaj stotih metrih smo bili končno v Tremerjah. Med potjo smo ob prijetnem kramljanju uživali v večernem toplem soncu in občudovali okoliško hribovje. Še posebej Šentjurčane sta navdušila pogleda na Stari grad in Miklavški hrib, ki delujeta mnogo bolj mogočno, kakor z mestne strani.
Ogled muzejčka
Prijazen domačin g. Draksler Franci nas je povabil v svoj muzejček. G. Franci je strasten zbiratelj starin. Ker je škoda, da bi te odlično ohranjene starine šle v pozabo, je v manjšem gospodarskem poslopju uredil muzej. V njem je ogromno predmetov iz okolice Tremerij, s širšega celjskega področja in drugih koncev Slovenije. Na ogled je ogromno kmečkega ročnega orodja, nekaj zanimivih kosov starega predvsem kmečkega pohištva, nekdanjih posod iz kmečke kuhinje, starih listin, pisem, fotografij, slik , itd. Mene je zelo navdušila odlično ohranjena gostilniška omara in v njej zbirka različnih vrst vrčev za pivo. Po oznakah mer za količino se lahko ugotovi iz katerega obdobja in iz katere države izhaja določen vrč. Zanimiva je tudi zbirka steklenic za pivo. Ker je nekoč vsaka pivovarna imela svojo vrsto steklenic, lahko točno veš za katero pivovarno gre in iz katerega obdobja je. Še posebej zanimiva pa je bila steklenica za kraherl, predhodnico današnje kokte. V steklenici je posebna keramična kroglica, ki služi tudi kot zamašek. Od znotraj je steklenica oblikovana tako, da če jo nagneš na ustrezno stran, kroglica pade v vrat steklenice in jo zapre. Zato je bilo pri pitju zelo pomembno kako nagneš steklenico, da ti je pritekla pijača iz nje.
Križev pot
Križev pot se je odvijal v podružnični cerkvici sv. Luka, le nekaj korakov vstran od muzejčka. K križevemu potu so se nam pridružili še naš župnik br. Marjan, ostali skavti in nekaj domačinov. V prijetnem okolju te majhne preproste vaške cerkvice smo se ob branju križevega pota ob vsaki postaji predali tudi razmišljanju o trpljenju našega odrešenika in o smislu trpljenja. Ob poslušanju besed Marijinega križevega pota po Tomislav Ivačiću smo vso kalvarijo Jezusa podoživeli skozi trpljenje njegove in naše nebeške matere Marije. V živo sem si predstavljal, kako jo je prizadelo sinovo trpljenje, na trenutke je morda ona celo bolj trpela kakor Jezus sam. Čigava mati pa ne bi trpela zraven trpečega otroka, še posebej, če je krivo obsojen in poleg nečloveških telesnih bolečin še trpi zasramovanje, zaničevanje, zmerjanje, zanikanje, izdajo, pozabo… . Ta križev pot ni pustil nobenega ravnodušnega.
Po končanem križevem potu nam je domačin g. Rado še na kratko predstavil cerkev. Že leta 1825 so na tem mestu postavili kapelico, ki pa je bila premajhna za redna bogoslužja. Na večletna stalna prigovarjanja je končno leta 1855 Anton Martin Slomšek spodbudil vaščane, k širitvi oziroma dograditvi iz kapelice v cerkev. Dokončno je bila cerkvica zgrajena in blagoslovljena leta 1867.
Agape
Sledil je agape v znameniti in častitljvi sto let stari gostilni Draksler. V posebni sobi, v kateri slike in fotografije prikazujejo Tremerje nekoč, smo še enkrat poprosili g. Franca, da nam nekaj pove o zgodovini kraja.
Tremerje so majhna vasica približno na pol poti med Celjem in Laškim. Dokler ni bila zgrajena nova cesta mimo Tremerij (nadvoz na železnico) je bil kraj dolgo znan le po ozki zelo prometni cesti in po ozkem ter nizkem podvozu pod železnico, ki je bil poplavljen že ob vsakem malce močnejšem deževju. Kljub temu, da kraj danes šteje približno med 60 in 70 človeških duš, se domačini trudijo obdržati nekoč bogato tradicijo kulturnega delovanja. Pred 200 leti je kraj slovel kot vinogradniški kraj z odličnim tremerskim vinom. Leta 1850 je trtna uš privedla do propada vinogradništva. Na to obdobje spominjajo le posamezne brajde in nekaj preš. Kraj je nekoč tudi bil postojanka za flosarje in furmane, vendar je z izgradnjo južne železnice in s prestavitvijo reke Savinje vzhodno od proge izgubil svoj pomen. Tremerje se lahko pohvalijo tudi s svojo opereto Radovana Godca Tremerski dukat. Izvajana je bila samo enkrat v Trbovljah leta 1959. Napisana naj bi bila po domnevno resničnih dogodkih. V srednjem veku naj bi v okoliških hribih strašili ravbarji, ki so občasno ropali tovorne vozove na poti. Ker teh furmanov in domačinov ni nihče vzel v bran, so se po legendi organizirali sami in pregnali te ravbarje.
Za prijetno preživeto popoldne in večer se zahvaljujemo bratovščini Šentjur, saj brez njihovega obiska ne bi bilo tako lepo in veselo. Prav tako se zahvaljujemo tudi domačinoma ga. Ani in g. Radotu za vso skrb glede priprave cerkve za naš križev pot in za njuno pecivo. Prav tako tudi hvala lepa g. Drakslerju za predstavitev muzeja in Tremerij.