Sre\u010danje bratov\u0161\u010dine\u00a0 v petek, 21.10.2011\u00a0 je bilo nekaj posebnega, saj je po zaslugi sestre Grazyne na\u0161a bratov\u0161\u010dina do\u017eivela duh misijona.\u017de za\u010detek na\u0161ega sre\u010danja je bil druga\u010den kot obi\u010dajno. Najprej smo se odrasli skavti\u00a0 pridru\u017eili petkovi ve\u010derni ma\u0161i, ki je bila namenjena spominu na preminulega o\u010deta na\u0161ega skavta Roberta.<\/p>\n
Misijon v Kongu<\/strong><\/p>\n Po ma\u0161i smo nadaljevali na\u0161e sre\u010danje v pevski sobi. V goste smo povabili izku\u0161eno misijonarko sestro Garzyno. Sestra je vrsto let delovala v misijonu v afri\u0161ki dr\u017eavi Kongo. Z veseljem nam je predstavila to dr\u017eavo in njeno delovanje v misijonih. Z velikim navdu\u0161enjem nam je pripovedovala o Kongu, ki je proti na\u0161im predstavam zelo zelen in lep ter bogat z naravnimi bogastvi kot so les, rude, diamanti. \u017dal od tega bogastva imajo navadni ljudje bolj malo ali skoraj ni\u010d, saj se zaslu\u017eki v glavnem stekajo v \u017eepe tistih, ki upravljajo s temi bogastvi in dr\u017eavo (kapital, politiki na oblasti).<\/p>\n De\u017eela je pred dobrim desetletjem\u00a0 kon\u010dno do\u017eivela konec desetletne dr\u017eavljanske vojne, tako da je bilo ob prihodu sestre Garzyne v misijone stanje v dr\u017eavi zelo slabo. De\u017eela si \u0161e danes celi rane. Veliko otrok je vojnih sirot, ki so prepu\u0161\u010deni cesti, zato se je mnogo otrok predalo kriminalu, prostituciji, alkoholu in drogam. Misijonarji se najbolj trudijo izbolj\u0161ati prav\u00a0 stanje\u00a0 problematike otrok.<\/p>\n Veselje do \u017eivljenja – svetla plat Afrike<\/strong><\/p>\n Poleg te temne strani pa obstaja tudi svetla stran Afrike in njenih ljudi. Z zanimanjem smo poslu\u0161ali njene\u00a0 zgodbe iz \u0161ole, \u0161e posebej o njihovem navdu\u0161enju in hvale\u017enosti, ko so dobili na za\u010detku \u0161olskega leta zvezek, svin\u010dnik in radirko. Kar poplesavali so od veselja! Ali si kaj takega lahko zamislite v kak\u0161ni evropski \u0161oli? Kak\u0161no veselje, kak\u0161na hvale\u017enost, kve\u010demu se \u0161e kdo namrdne, ker je namesto rde\u010dega dobil zelen svin\u010dnik.<\/p>\n Kljub zelo te\u017ekemu polo\u017eaju tamkaj\u0161nji ljudje prekipevajo od veselja do \u017eivljenja. To se \u010duti tudi v tamkaj\u0161nji Cerkvi. Njihove svete ma\u0161e so zelo obiskane in \u017eive. Za afri\u0161ke razmere so na\u0161e ma\u0161e zaspane, njihove pa bogate s petjem in plesom. V njihovih pesmih je za\u010dutiti eno samo veselje do \u017eivljenja in Boga. Da smo la\u017eje za\u010dutili duha njihovih pesmi, nas je sestra Grazyna nau\u010dila dve afri\u0161ki pesmi: Nokomzu Yoka (Gospod usmili se) in Nkembo, Nkembo ( Slava). Tudi nas je prevzel ta afri\u0161ki ritem in na koncu smo tudi mi poplesavali ob petju.<\/p>\n \u017de afri\u0161ke pesmi so nas pevsko tako ogrele, da smo \u0161e dolgo nadaljevali s petjem skavtskih in drugih duhovnih pesmi. Na koncu sre\u010danja smo te prelepe trenutke izkoristili \u0161e za \u010destitke ob godu na\u0161i najstarej\u0161i skavtinji Zinki.<\/p>\n In \u0161e povezava do teh dveh pesmi<\/a>, ki jih je izvedel \u017eupnijski pevski zbor sv. Cecilije na Misijonsko nedeljo pri sveti ma\u0161i.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sre\u010danje bratov\u0161\u010dine\u00a0 v petek, 21.10.2011\u00a0 je bilo nekaj posebnega, saj je po zaslugi sestre Grazyne na\u0161a bratov\u0161\u010dina do\u017eivela duh misijona.\u017de za\u010detek na\u0161ega sre\u010danja je bil druga\u010den kot obi\u010dajno. Najprej smo se odrasli skavti\u00a0 pridru\u017eili petkovi ve\u010derni ma\u0161i, ki je bila … Continue reading