{"id":313,"date":"2013-01-16T20:46:17","date_gmt":"2013-01-16T19:46:17","guid":{"rendered":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/?p=313"},"modified":"2013-01-16T20:48:10","modified_gmt":"2013-01-16T19:48:10","slug":"ohranimo-veselje-do-tega-kar-imamo-kako-naj-izpusamo-udobje","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/?p=313","title":{"rendered":"Ohranimo veselje do tega, kar imamo &#8211; kako naj izpu\u0161\u010damo udobje"},"content":{"rendered":"<p><strong>Vsi veliko govorimo in povsod sli\u0161imo o razli\u010dnih vrstah krize (materialna, finan\u010dna, moralna, kriza vrednot\u2026). Dejstvo je, da nam materialni standard pada, da se povsod \u0161iri malodu\u0161je, da se veliko jamra, kritizira, protestira\u2026. In marsikoga osebno dotol\u010de. Kaj lahko storimo, da se kot posamezniki in kot dru\u017eba ne bomo popolnoma predali malodu\u0161ju, da bomo znali \u017eiveti z vsemi vrstami &#8216;kriz&#8217; in stisk, ki jih spremljajo in se navadili na manj udobja, kot smo ga bili navajeni? O tem smo se pogovarjali na januarskem sre\u010danju na\u0161e bratov\u0161\u010dine. Pri tem smo se oprli na misli iz avgustovske oddaje<\/strong>\u00a0 <strong>radija Ognji\u0161\u010de &#8216;Ponedeljkova 17&#8217;, v kateri je bil gost dr. Jo\u017ee Ramov\u0161 in knjige istega avtorja &#8216;Sto doma\u010dih zdravil za du\u0161o in telo 1 in 2&#8217;.<\/strong><\/p>\n<p>KAKO SE NAVADIMO NA MANJ UDOBJA, KI SMO GA BILI NAVAJENI?<\/p>\n<ul>\n<li>Nobene stiske, krize,\u2026 v \u017eivljenju ni, ki bi ne imela smisla, \u010deprav je okus grenek, peko\u010d. Zato je prvo doma\u010de zdravilo ISKANJE SMISLA te stiske.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u00a0Drugo doma\u010de zdravilo je v PREVENTIVNEM delovanju: izogibajmo se tragiki in sprejmimo, kar pride.<\/li>\n<\/ul>\n<p>KAKO NAJ SPREJMEMO PADANJE UDOBJA (vedno te\u017eje pla\u010devanje polo\u017enic, ve\u010dina si vedno te\u017eje privo\u0161\u010di po\u010ditnice oz. drugo &#8216;udobje&#8217;, ki so ga bili doslej navajeni, mnogi te\u017eko pre\u017eivijo do naslednje pla\u010de, \u010de sploh \u0161e imajo slu\u017ebo,\u2026)?<\/p>\n<ul>\n<li>Koristno je, \u010de primerjamo na\u0161e dana\u0161nje udobje z udobjem v zgodovini. Tudi najni\u017eji sloji prebivalstva pri nas danes \u017eivijo precej bolj udobno kot enak sloj pred 50, 100 in ve\u010d leti (neurejena kanalizacija, teko\u010de voda v stanovanju, ogrevanje,\u2026.). Razen tega tudi ta najni\u017eji sloj prebivalstva pri nas spada med &#8216;sre\u010dnih&#8217; 10% svetovne populacije, ki ji gre neprimerno bolje kot ostalim 90%.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u00a0Verjetno nam bo \u0161lo v naslednjih 2-3 ali celo ve\u010d letih slab\u0161e kot danes in se bodo razmere \u0161e poslab\u0161ale. Kaj \u00a0naj naredimo, da nas to ne bo dotolklo? PREVENTIVA pred padanjem udobja ni toliko v lastni dejavnosti (var\u010devanje na vseh podro\u010djih, iskanje dodatnih virov zaslu\u017eka, obdelovanje vrta,..), temve\u010d v razmi\u0161ljanju o tem, KAKO BOMO ZAPOSLILI SVOJE MO\u017dGANE, DA NAM NE BO KRULILO V GLAVI. Tu je zelo koristno ukvarjanje s prostovoljstvom, z raznimi dejavnostmi, kjer lahko delamo dobro za druge (prim.V. Frankl med gospodarsko krizo v 30 letih 20.stol.)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u00a0\u010ce ho\u010demo zdr\u017eati, moramo OHRANITI VESELJE NAD TEM, KAR IMAMO \u00a0in ne misliti na to, kar smo izgubili. Pri tem je potrebno poudariti: ne misliti kar \u0160E imamo, temve\u010d, kar imamo in biti za to HVALE\u017dNI.Neka anketa med mladimi, kako ohraniti danes optimizem, je pokazala, da je danes v dru\u017ebi (v medijih, javno mnenje, \u2026)<\/li>\n<li>PREMALO POZITIVNIH \u00a0IMPULZOV, da bi lahko ostali optimisti\u010dni.<\/li>\n<li>\u00a0DRAGOCENA je DRU\u017dBA POZITIVNIH LJUDI. Vsak \u010dlovek si dru\u017ebo izbira sam: \u00a0v dru\u017ebi ljudi, ki samo jamrajo, kritizirajo, \u0161irijo malodu\u0161je,\u2026 tudi sami postanemo taki. \u010ce se z nekom, ki kritizira spustimo v polemiko, prepir z nasprotnim kritiziranjem (PRO-KONTRA), pademo v dodaten konflikt. Pomembno je, da znamo pokazati so\u010dutje, presegati konflikte. \u010ce tega ne moremo, se je iz take dru\u017ebe bolje umakniti in si poiskati POZITIVNO dru\u017ebo, ki nas dviga, kjer lahko gojimo lastne interese, bogatimo drug drugega, si pomagamo, \u0161irimo obzorje,\u2026 Dru\u017eenje s pozitivnimi ljudmi nam pomaga utrjevati kreposti, ki so potrebne za premagovanje stiske.<\/li>\n<\/ul>\n<p>JAMRANJE IN KRITIZIRANJE je stvar MISLI, SO\u010cUTJE pa stvar SRCA.<\/p>\n<p>IZ STISKE LAHKO RASTE POZITIVNO.<\/p>\n<p>NEUSPEH JE PODARJEN OD BOGA.<\/p>\n<p>MO\u017dGANI so ORODJE, ki deluje, kakor ga USMERIMO.<\/p>\n<p>Za &#8216;USPEH&#8217; je potreben NAPOR, TRUD, MUJA \u2013 \u0161ele temu sledi U\u017dITEK. Ne moremo ga dose\u010di po bli\u017enjici s pomo\u010djo kemije (alkohol, mamila, po\u017eivila,\u2026) in raznimi zasvojenostmi. Ve\u010dinoma nas pri tem vodi NAPUH in druga gre\u0161na nagnenja (LAKOMNOST, NEVO\u0160\u010cLJIVOST, PO\u017dRE\u0160NOST, NE\u010cISTOST, JEZA, LENOBA). Velja za materialno, du\u0161evno in duhovno podro\u010dje.<\/p>\n<p>Zelo pou\u010dna je Basen o vrab\u010dku, kravi in ma\u010dki:<\/p>\n<p><i>Vrab\u010dek, ves premrl od mraza, v letu omaga in pade na dvori\u0161\u010de neke kmetije. Misli si, da je to pa\u010d konec, da bo zmrznil in umrl. Pa pride mimo krava in se nanj pokaka. Sicer je smrdelo, bilo pa je tudi toplo. In vrab\u010dek, \u0161e trenutek prej ves obupan, je bil zdaj presre\u010den,\u00a0saj je u\u0161el smrti.\u00a0 Zato je za\u010del na ves glas \u017evrgoleti. Zaradi tega pa ga je sli\u0161ala ma\u010dka, ki je za\u010dela kopati po dreku\u00a0 in na\u0161la ubogega vrab\u010dka ter ga pojedla. Nauki te zgodbe so:<br \/>\n<\/i><\/p>\n<ul>\n<li>Ni vsak, ki te spravi v sranje, tvoj sovra\u017enik.<\/li>\n<li>Ni vsak, ki te re\u0161i iz sranja, tvoj prijatelj.<\/li>\n<li>Ko smo v dreku, se ne kopljimo iz njega PREHITRO, temve\u010d razmislimo o MO\u017dNIH izhodih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pred predajanjem malodu\u0161ju zaradi padanja udobja, je DOBRO obrniti POGLED OD SEBE NA DRUGE, KI SE JIM GODI SLAB\u0160E KOT NAM, da se nam bodo smilili drugi in bomo v \u010dem tudi zavidali sami sebi ali si za kako stvar na tihem \u010destitali. Pri tem so lahko koristne vaje, ki jih dr. Jo\u017ee Ramov\u0161 navaja v svoji knjigi &#8216;Sto doma\u010dih zdravil za du\u0161o in telo 2&#8217; na strani 99.<br \/>\n<i>1. Vzemite na primer list papirja in ga pokonci\u00a0 \u010drto razpolovite. Na levo stran zgoraj napi\u0161ite: ZAMENJAM, na desno pa: NE ZAMENJAM. Pod prvo rubriko napi\u0161ite imena vseh ljudi, ki jih osebno dobro poznate in bi svoje \u017eivljenje z njimi hoteli zamenjati, pod drugo vse, s katerimi tega ne bi hoteli storiti.<br \/>\n2. Zamislite si tri tegobe, ki jih sploh \u0161e niste do\u017eiveli, pa jih ta trenutek do\u017eivlja na tiso\u010de ljudi. V\u017eivite se vanje.<br \/>\n3. Kupite dva dnevnika in glejte vsaj ena dalj\u0161a televizijska poro\u010dila. Berite in glejte zbrano, s pisalom in papirjem v roki. Zapisujte si vse neprijetne stvari, o katerih danes poro\u010dajo, pa so vam bile prihranjene.<br \/>\n4. Vsak ve\u010der si v koledar napi\u0161ite samo, morda \u010disto drobno svoje do\u017eivetje ali dejanje, ki bi ga iz tega dne ne hoteli izbrisati. Zaspite s hvale\u017enim srcem, da ste to danes do\u017eiveli.<br \/>\n5. Kaj vse ljudje pri vas cenijo? \u010ce ne morete na pamet na\u0161teti za vsakega, spet vzemite pisalo in papir, delajte seznam znancev, sodelavcev in sorodnikov, in pri vsakem tako dolgo brskajte po spominu, da boste ugotovili, v \u010dem vas ceni.<br \/>\n6. \u010ce ste zaradi kakega neuspeha na smrt potrti, vpra\u0161ajte prijatelja, kaj on vidi in ve, da vam je \u0161e ostalo vrednega in dragocenega (ljube\u010da \u017eena, zdravi otroci, stanovanje, dobro ime, zdravje, slu\u017eba&#8230;). Naj vam na\u0161teje vsaj pet takih stvari. Kaj, \u010de bi bili izgubili te?<br \/>\n<\/i><\/p>\n<p><b>NE PREDAJAJMO SE MALODU\u0160JU, TEMVE\u010c OHRANIMO VESELJE IN MOLIMO ZA TO,\u00a0 DA TEGA VESELJA NE BI IZGUBILI.<br \/>\n<\/b><\/p>\n<p>Kaj pa lahko storimo tudi kot skavti? Med mislimi na\u0161ega skavtskega ustanovitelja Robert Baden-Powella jih je kar nekaj, ki naj nas spodbudijo:<\/p>\n<ul>\n<li><i>Prisilite se, da v trenutkih zmede ostanete mirni in ne izgubite glave. <b>Pomislite, kaj bi bilo najbolje storiti in storite to takoj! <\/b><\/i><\/li>\n<li><i>Na pravi poti k sre\u010di je tisti, ki skrbi za sre\u010do drugih. <b>Sku\u0161ajte zapustiti ta svet za spoznanje bolj\u0161i, kakor ste ga prejeli. <\/b><\/i><\/li>\n<li><i>Sre\u010da je rezultat dejavnega dela. <b>A na pravi poti je tisti, ki jo deli z drugimi.<\/b> <\/i><\/li>\n<li><i>Delaj tako, da bo <b>tvoja dejanja in misli vodila ljubezen.<\/b> <\/i><\/li>\n<li><i>\u010clovek, ki je slep za lepoto narave, je <b>izgubil polovico volje do \u017eivljenja<\/b><\/i><\/li>\n<li><i>\u010ce v svojem \u017eivljenju obupa\u0161 nad skromnim za\u010detkom, se spomni, da je tudi hrast, tisto veliko in mo\u010dno drevo, za\u010del kot majhen \u017eelod, ki je le\u017eal na tleh. <\/i><\/li>\n<li><i>Niti pla\u010dila, niti nagrade ne dobimo za slu\u017eenje, toda prav to nas osvobaja. <b>Ne delamo za delodajalca, temve\u010d za Boga in za lastno vest.<\/b><\/i><\/li>\n<li><i>Sre\u010da naroda ni toliko v mo\u010di njegovega oro\u017eja kot <b>v zna\u010daju njegovih ljudi.<\/b> <\/i><\/li>\n<li><i>Odpoved sebi ter razvoj ljubezni in slu\u017eenja drugim, kar pomeni iti v o\u017ejo notranjost, posamezniku prina\u0161a <b>popolno spremembo srca<\/b>, s tem pa tudi resni\u010den \u017ear nebes.<\/i><b><i><br \/>\n<\/i><\/b><\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsi veliko govorimo in povsod sli\u0161imo o razli\u010dnih vrstah krize (materialna, finan\u010dna, moralna, kriza vrednot\u2026). Dejstvo je, da nam materialni standard pada, da se povsod \u0161iri malodu\u0161je, da se veliko jamra, kritizira, protestira\u2026. In marsikoga osebno dotol\u010de. Kaj lahko storimo, &hellip; <a href=\"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/?p=313\">Continue reading <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[3,4],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/313"}],"collection":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=313"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/313\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":322,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/313\/revisions\/322"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=313"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=313"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=313"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}