{"id":203,"date":"2012-03-27T17:19:12","date_gmt":"2012-03-27T16:19:12","guid":{"rendered":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/?p=203"},"modified":"2012-03-27T17:19:12","modified_gmt":"2012-03-27T16:19:12","slug":"skavtski-krizev-pot-v-tremerjah","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/?p=203","title":{"rendered":"Skavtski kri\u017eev pot v Tremerjah"},"content":{"rendered":"

Na soboto 14. marca smo skavti bratov\u0161\u010dine Celjskih zverinic imeli kri\u017eev pot v Tremerjah. K tej pomembni postni pobo\u017enosti so se nam pridru\u017eili \u0161e odrasli skavti iz \u0160entjurja. V prelepem skavtskem vzdu\u0161ju je na\u0161ih 5 uric dru\u017eenja \u0161e prehitro minilo.<\/strong><\/p>\n

\"kri\u017eev<\/a>

Kri\u017eev pot v Tremerjah<\/p><\/div>\n

Na poti do Tremerij<\/strong>
\nOb 17.00 uri smo se zbrali Na bregu pri kapucinskem samostanu. Prisr\u010dnim pozdravom s skavtskimi sosedi je sledil krog, da se seznanimo \u0161e z zadnjimi navodili na\u0161ega sre\u010danja. Za sre\u010dno pot smo tudi zmolili skavtsko molitev. Ker je bilo tega dne lepo toplo vreme, smo se spomnili na prebujajo\u010de komarje in z njimi tudi z glasnim ”auvom” razdrli krog.<\/p>\n

Krenili smo na sprehod do Tremerij. Pot nas je vodila po Bregu do Polul, kjer smo preko mosta skrenili na desni breg reke Savinje, in nato nadaljevali pot vse do mosta pri Tremerjah, kjer smo pa ponovno pre\u0161li na levo stran reke Savinje. Tam smo pre\u010dkali glavno cesto proti La\u0161kemu in po nekaj stotih metrih smo bili kon\u010dno v Tremerjah. Med potjo smo ob prijetnem kramljanju u\u017eivali v ve\u010dernem toplem soncu in ob\u010dudovali okoli\u0161ko hribovje. \u0160e posebej \u0160entjur\u010dane sta navdu\u0161ila pogleda na Stari grad in Miklav\u0161ki hrib, ki delujeta mnogo bolj mogo\u010dno, kakor z mestne strani.<\/p>\n

Ogled muzej\u010dka<\/strong>
\nPrijazen doma\u010din g. Draksler Franci nas je povabil v svoj muzej\u010dek. G. Franci je strasten zbiratelj starin. Ker je \u0161koda, da bi te odli\u010dno ohranjene starine \u0161le v pozabo, je v manj\u0161em gospodarskem poslopju uredil muzej. V njem je ogromno predmetov iz okolice Tremerij, s \u0161ir\u0161ega celjskega podro\u010dja in drugih koncev Slovenije. Na ogled je ogromno kme\u010dkega ro\u010dnega orodja, nekaj zanimivih kosov starega predvsem kme\u010dkega pohi\u0161tva, nekdanjih posod iz kme\u010dke kuhinje, starih listin, pisem, fotografij, slik , itd. Mene je zelo navdu\u0161ila odli\u010dno ohranjena gostilni\u0161ka omara in v njej zbirka razli\u010dnih vrst vr\u010dev za pivo. Po oznakah mer za koli\u010dino se lahko ugotovi iz katerega obdobja in iz katere dr\u017eave izhaja dolo\u010den vr\u010d. Zanimiva je tudi zbirka steklenic za pivo. Ker je neko\u010d vsaka pivovarna imela svojo vrsto steklenic, lahko to\u010dno ve\u0161 za katero pivovarno gre in iz katerega obdobja je. \u0160e posebej zanimiva pa je bila steklenica za kraherl, predhodnico dana\u0161nje kokte. V steklenici je posebna kerami\u010dna kroglica, ki slu\u017ei tudi kot zama\u0161ek. Od znotraj je steklenica oblikovana tako, da \u010de jo nagne\u0161 na ustrezno stran, kroglica pade v vrat steklenice in jo zapre. Zato je bilo pri pitju zelo pomembno kako nagne\u0161 steklenico, da ti je pritekla pija\u010da iz nje.<\/p>\n

Kri\u017eev pot<\/strong>
\nKri\u017eev pot se je odvijal v podru\u017eni\u010dni cerkvici sv. Luka, le nekaj korakov vstran od muzej\u010dka. K kri\u017eevemu potu so se nam pridru\u017eili \u0161e na\u0161 \u017eupnik br. Marjan, ostali skavti in nekaj doma\u010dinov. V prijetnem okolju te majhne preproste va\u0161ke cerkvice smo se ob branju kri\u017eevega pota ob vsaki postaji predali tudi razmi\u0161ljanju o trpljenju na\u0161ega odre\u0161enika in o smislu trpljenja. Ob poslu\u0161anju besed Marijinega kri\u017eevega pota po Tomislav Iva\u010di\u0107u smo vso kalvarijo Jezusa podo\u017eiveli skozi trpljenje njegove in na\u0161e nebe\u0161ke matere Marije. V \u017eivo sem si predstavljal, kako jo je prizadelo sinovo trpljenje, na trenutke je morda ona celo bolj trpela kakor Jezus sam. \u010cigava mati pa ne bi trpela zraven trpe\u010dega otroka, \u0161e posebej, \u010de je krivo obsojen in poleg ne\u010dlove\u0161kih telesnih bole\u010din \u0161e trpi zasramovanje, zani\u010devanje, zmerjanje, zanikanje, izdajo, pozabo\u2026 . Ta kri\u017eev pot ni pustil nobenega ravnodu\u0161nega.<\/p>\n

Po kon\u010danem kri\u017eevem potu nam je doma\u010din g. Rado \u0161e na kratko predstavil cerkev. \u017de leta 1825 so na tem mestu postavili kapelico, ki pa je bila premajhna za redna bogoslu\u017eja. Na ve\u010dletna stalna prigovarjanja je kon\u010dno leta 1855 Anton Martin Slom\u0161ek spodbudil va\u0161\u010dane, k \u0161iritvi oziroma dograditvi iz kapelice v cerkev. Dokon\u010dno je bila cerkvica zgrajena in blagoslovljena leta 1867.<\/p>\n

Agape<\/strong><\/p>\n

Sledil je agape v znameniti in \u010dastitljvi sto let stari gostilni Draksler. V posebni sobi, v kateri slike in fotografije prikazujejo Tremerje neko\u010d, smo \u0161e enkrat poprosili g. Franca, da nam nekaj pove o zgodovini kraja.
\nTremerje so majhna vasica pribli\u017eno na pol poti med Celjem in La\u0161kim. Dokler ni bila zgrajena nova cesta mimo Tremerij (nadvoz na \u017eeleznico) je bil kraj dolgo znan le po ozki zelo prometni cesti in po ozkem ter nizkem podvozu pod \u017eeleznico, ki je bil poplavljen \u017ee ob vsakem malce mo\u010dnej\u0161em de\u017eevju. Kljub temu, da kraj danes \u0161teje pribli\u017eno med 60 in 70 \u010dlove\u0161kih du\u0161, se doma\u010dini trudijo obdr\u017eati neko\u010d bogato tradicijo kulturnega delovanja. Pred 200 leti je kraj slovel kot vinogradni\u0161ki kraj z odli\u010dnim tremerskim vinom. Leta 1850 je trtna u\u0161 privedla do propada vinogradni\u0161tva. Na to obdobje spominjajo le posamezne brajde in nekaj pre\u0161. Kraj je neko\u010d tudi bil postojanka za flosarje in furmane, vendar je z izgradnjo ju\u017ene \u017eeleznice in s prestavitvijo reke Savinje vzhodno od proge izgubil svoj pomen. Tremerje se lahko pohvalijo tudi s svojo opereto Radovana Godca Tremerski dukat. Izvajana je bila samo enkrat v Trbovljah leta 1959. Napisana naj bi bila po domnevno resni\u010dnih dogodkih. V srednjem veku naj bi v okoli\u0161kih hribih stra\u0161ili ravbarji, ki so ob\u010dasno ropali tovorne vozove na poti. Ker teh furmanov in doma\u010dinov ni nih\u010de vzel v bran, so se po legendi organizirali sami in pregnali te ravbarje.<\/p>\n

Za prijetno pre\u017eiveto popoldne in ve\u010der se zahvaljujemo bratov\u0161\u010dini \u0160entjur, saj brez njihovega obiska ne bi bilo tako lepo in veselo. Prav tako se zahvaljujemo tudi doma\u010dinoma ga. Ani in g. Radotu za vso skrb glede priprave cerkve za na\u0161 kri\u017eev pot in za njuno pecivo. Prav tako tudi hvala lepa g. Drakslerju za predstavitev muzeja in Tremerij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na soboto 14. marca smo skavti bratov\u0161\u010dine Celjskih zverinic imeli kri\u017eev pot v Tremerjah. K tej pomembni postni pobo\u017enosti so se nam pridru\u017eili \u0161e odrasli skavti iz \u0160entjurja. V prelepem skavtskem vzdu\u0161ju je na\u0161ih 5 uric dru\u017eenja \u0161e prehitro minilo. … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/203"}],"collection":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=203"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/203\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":211,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/203\/revisions\/211"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/celje1.skavt.net\/bokss\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}